... na en mah ubije toliko muh, kolikor jih sedi za mizo, je interaktiven in nadvse zabaven. Zdaj veste! A če želite izvedeti več, vas lepo vabimo, da nadaljujete z branjem.
Torej, korejski žar. Kdor se je z njim srečal, se je nad njim popolnoma navdušil. Mi smo med tistimi, ki ga obožujejo. Okusili smo ga v Koreji in ga pridno preučili, da bi lahko tukaj in zdaj z vami delili svoje izkušnje.
Korejski žar je za nas predvsem enkratna priložnost za druženje ob dobri hrani in pijači, saj brez težav naenkrat pogosti večjo skupino ljudi in tako spretno reši problem distopičnega premišljevanja kaj bo kdo jedel. Vsak na ploščo vrže kar mu pač paše! Sicer pa tradicionalni korejski žar temelji na pečenem mesu in zelenjavnih ter začimbnih dodatkih, zatorej ave, vsi strastni mesoljubci!
Mesa za žar Korejci ne marinirajo ali pa zelo redko. Vse jedi z mariniranim mesom raje pripravijo v ponvi na domačem ognjišču, na primer bulgogi govedina. Na žar največkrat roma svinjina, in sicer pujskova rebra s potrebušino. Da res je, tisti najmastnejši a ravno zaradi tega je tudi najslastnejši del, saj se na plošči v svoji lastni masti in soku odlično zapeče do hrustljavega. V zadnjem času pa na grill ploščah vse pogosteje cvrči tudi piščanec, za katerega ne moremo ravno reči, da je del korejske žar tradicije.
Za razliko od nas, ki žar postavimo na balkon, vrt, ali ga vzamemo s seboj v naravo, Korejci svoj žar postavijo kar na mizo, zato bodo tudi v vseh resnejših korejskih restavracijah žar ploščo postavili kar pred vas. Srečali se boste z različnimi tipi žara, od vgrajenega v mizo prek plošče na plinski gorilnik do takega na oglje in prav noben tip ni nič bolj in nič manj korejski. Vse je odvisno od tega kolikšno težo sama restavracija da na ta tip priprave jedi. V korejskem bistroju Suwon v Ljubjani smo pekli na namizni plinski žar plošči in dišalo, cvrčalo je po celem Bežigradu!
Kot že rečeno, meso ne potrebuje posebne predpriprave. Lahko ga predhodno narežemo na za grižljaj velike koščke, v Koreji pa nam bodo v roke dostikrat porinili prijemalko in škarje, s katerimi trakove mesa razrežemo kar nad ploščo potem, ko ga poprej lepo zapečemo. Pečeno meso je namreč lažje razrezati kot surovo. Razrezane koščke nato še dodatno scmarimo do hrustljavega.
Na ploščo poleg mesa vržemo še kak kos zelenjave - čebulo, česen, svež čili, gobice ali pa ekstra fermentiran kimči. O da, brez kimčija tudi na žaru ne gre, kar nas privede do še enega nepogrešljivega dela korejskega žara - dodatkov in omak.
Če si mi čevapčičev in pleskavic ne moremo predstavljati brez ajvara, kajmaka in čebule, si Korejci žara ne morejo predstavljati brez samdžanga - omake sestavljene iz korejske čilijeve paste gočudžanga in sojine paste duendžang z dodatkom česna in skrivnih sestavin, ki variirajo od gospodinjstva do gospodinjstva. Ali pa brez široke palete vložene in fermentirane zelenjave, od kimčija do vložene čebule, ki okusom dodajo svežino in hkrati pripomore k lažji prebavi.
Ok, ampak kako zdaj vse to pojesti? Mi smo vajeni vajeni lepinj, baget, skratka testa v takšni ali drugačni obliki, v Koreji pa bodo iz mesa, zelenjave in izbranih dodatkov naredili zvitke iz listnate zelenjave, ki bodo neprimerljivo lažje padli na naše trebuščke kot testo. Največkrat so to listi mlade ledenke in divjega sezama. Slednji je še posebej okusen, a se ga pri nas ne da dobiti kar tako. V ljubljanskem korejskem bistroju Suwon, na primer, ob korejskem žaru postrežejo liste radiča. List za listom napolnimo z lično pred nas postavljenimi skledicami s sestavinami, zvijemo in pohrustamo. Pri tem pa se ne moremo izogniti med prsti polzečim sočnim sokovom in široko nasmejanim zapacanim ustom. A to res ni pomembno, ko v dobri družbi uživamo v okusih korejskega žara.
