Čili Drobljeni

1.70 
Kratek opis:

 

ČILI (Capsicum annuum)

Dokazi o prvi kultivaciji čilija prihajajo z območja Južne Amerike in sicer namigujejo, da so ga tam gojili že pettisoč let pred našim štetjem. Po besedah španskega osvojevalca Hernana Corteza naj bi stari Azteki poznali širok nabor različnih sort teh pikantnih plodov, uporabljali pa so jih predvsem med izvajanjem ritualov ter za začinjanje čokoladih napitkov. Ko je konec 15. stoletja Kolumb čilije pripeljal nazaj v Španijo, jih je zaradi pikantnosti zmotno pripisal družini popra, ime (chili pepper) pa se je prijelo. Portugalski trgovci so ga razširili po svojih kolonijah od Goe in Indije pa vse do azijskih in afriških trgovskih žarišč, kjer je hitro zamenjal poper. Farmakolog William Scoville je leta 1912 zasnoval način merjenja pikantnosti čilijev, danes znan kot Scovillova lestvica, kjer je vročica oz. stopnja jakosti prikazana v enotah SHU (Scoville heat unit) glede na količino vsebovanega kapsaicina posamezne sorte. Zelene čilije obirajo preden le-ti dozorijo in se jih uporablja sveže, za suho začimbo pa so bolj primerni rdeči in popolnoma zreli plodovi. Dodajajo ga tudi v mazila za lajšanje bolečin v mišicah, v Ajurvedi pa ga poznajo po tem, da stimulira prebavo.

Čili izvira iz Mehike ter Srednje in Južne Amerike. Suho začimbo pridelujejo večinoma na Kitajskem, v Južni Aziji, na kopenski Jugovzhodni Aziji ter v Egiptu, Etiopiji, Turčiji in Romuniji. Večji del svežih čilijev pride z območja Severne Afrike, Španije, Mehike in ZDA. 

POREKLO: Indija

2 Izdelek (i)
+
30.00 € do brezplačnedostave

KUHARSKE ČAROVNIJE

Tako zaradi pikantnosti kot arome ga uporabljajo v neštetih kuhinjah širom sveta. Uporabo posameznih sort v različnih jedeh pa so posebej dodelali zlasti Mehičani. Nekatere mlete različice so dejansko mešanice različnih sort, mleti "chile" in kajenski poper pa sta ponavadi čista.

SPRETNOSTI KOMBINIRANJA

Pikantno vročino daje čiliju kapsaicin, ki zaradi intenzivnosti odvzame moč ostalim, bolj subtilnim komponentam arome. Slednje so cenjene posebej pri svežih in/ali blažje pikantnih sortah, prihajajo pa iz sadnih estrov, redkih sadnih undekanolov, travnih aldehidov in citrusnega limonena. Sušenje in dimljenje ustvari nove komponente, bolj zemeljske in pražene pirazine ter orešnate furfurale, ki spominjajo na okus kruha.

1. Kompleksno vročino zaokrožimo z ostalimi pikantnimi začimbami, kot so gorčica, črni in sečuanski ter gvinejski (Melegueta) poper.

2. Sadno plat arome blažjih in svežih čilijev poudarimo z dodatkom cimeta, pimenta, kardamoma ali kumine, citrusne in cvetlične note le-teh pa s koriandrom, ingverjem, limonsko travo ali ajovanom.

3. Če želimo dopolniti zemeljnate pražene značilnosti sušenih in dimljenih čilijev, pa uporabimo kakav, kumin, sezamovo seme ali ingver

KULINARIKA

1. Mleti čili posujemo po skodelici narezanega tropskega sadja.

2. Kosmiče dimljenega čilija posujemo po ohlajenem mehiškem gazpaču.

3. Sušene čilije namočimo in močno zmeljemo ter vmešamo v omako iz češnjevih paradižnikov, ki jo postrežemo ob beli ribi z žara.

4. Sušeni rdeči čili zmešamo s sečuanskim poprom in začinimo hitro prepraženo piščančje meso ali tofu.

5. Manjšo količino mlete začimbe vmešamo v maso za sladice iz temne čokolade.

ODKLEPANJE OKUSOV

Sušeni čiliji so bolj intenzivno pikantni kakor sveži, saj postopek sušenja količino kapsaicina približno podvoji. Čilija pa nikoli ne smemo podcenjevati - dodajamo ga previdno! Če želimo zmanjšati vročino, plod razsemenimo tako, da mu semena odstranimo s strženom oziroma placento vred. Pekoči okus omilimo tudi z uporabo manjše količine maščobe med kuhanjem, da se sprosti čim manj kapsaicina, ki se v njej zelo lepo topi.