Pred davnimi časi, se je na Kitajskem cesar Žad odločil, da bo začel meriti čas. Določil je dvanajstletni cikel, ki se bo začel s prvo prazno luno v lunisolarnem koledarju, in sklenil, da bo vsako leto poimenoval po drugi živali. Na svoj rojstni dan je organiziral dirko v plavanju čez reko. "Dvanajst živali, ki prve preplavajo reko, bodo zmagovalke in po njih bom poimenoval leto v koledarju", je oznanil.
Živali so se razvrstile na rečnem bregu. Podgana in mačka, ki sta takrat bili še dobri prijateljici, sta bili zaskrbljeni, saj so njune plavalne veščine bile bolj slabe. Prebrisano sta prosili močnega bivola, če bi ju na svojem hrbtu ponesel preko reke. “Seveda”, je rekel prijazni bivol, “splezajta na moj hrbet in nesel vaju bom čez”.
Podgana in mačka sta skočili na bivola in navdušeno navijali, ko je prevzel vodstvo. Skoraj so dosegli nasprotni breg, ko je podgana mačko podlo porinila v reko in pustila, da jo odnese tok. Bivol je bil le še odriv stran od zmage, a ga je podgana prehitela tako, da je v dolgem loku skočila z njegove glave in prva pristala na nasprotnem bregu. “Čestitam, podgana, prvo leto v koledarju bom poimenoval po tebi”, je rekel cesar podgani, ki je žarela od ponosa. Prevarani bivol je zasedel drugo mesto, tako je drugo leto dobilo ime po njemu.
Mogočni tiger, za katerega bi se pričakovalo, da bi zmagovalec, se je med dirko zapletel v močne rečne tokove, a se jim je goreče uprl kot pravi kralj džungle. Na breg se je privlekel izčrpan in onemogel, a si je uspel priboriti tretje mesto ter veliko občudovanje cesarja za njegovo močno voljo in veliko željo po zmagi. Ponosno je tretje leto po kitajskem štetju imenoval po tigru.
Naslednji je tekmo zaključil zajec, ki pa sploh ni plaval preko reke, ampak je skakljal po kamnih. A kamnov je zmanjkalo. Nestrpno je gledal in iskal pot na drugi breg, ko je mimo njenga priplaval hlod. Skočil je nanj in hlod ga je z močnim, celo nadnaravnim sunkom ponesel do obale. “Z velikim zadovoljstvom bom četrto leto poimenoval po tebi, iznajdljivi zajček”, je rekel nad izidom nekoliko presenečei cesar.
Ravno v tem trenutku je z viška planil dobri zmaj. Cesar ga je vprašal: “Zakaj ti nisi zmagal, če lahko letiš?”. Zmaj mu je odgovoril: “Moral sem priklicati dež, saj so ljudje in živali potrebovali vodo”, je pojasnil plemeniti zmaj. “Nato sem videl zajčka na hlodu v reki in sem pihnil sapo, da bi zajčka odnesel na breg.” “No, to je bilo zelo prijazno od tebe. Po tebi bom zato poimenoval peto leto koledarja.”
V tem trenutku je cesar zaslišal zvok konjskih kopit. In ko je že mislil, da bo konj naslednja žival na cilju, se mu je med kopiti priplazila kača in prestrašila plašnega konja, ki je odskočil stran in tako zviti kači prepustil šesto mesto. Konj se je moral zadovoljiti s sedmim.
Nedolgo zatem je na bregu pristal splav, ki je nosil petelina, kozo in opico. Cesarju so pojasnili, kako so delili splav, ki ga je zapuščenega v travi našel petelin, koza in opica pa sta ga očistila od plevela in porinila do reke. Cesarja je razveselilo to složno sodelovanje, zato jim je on sam določil vrstni red v živalskem krogu. Tako je koza postala osma žival, opica deveta in petelin deseta, v dvanajstletnem ciklusu kitajskega štetja časa.
Naslednja žival v cilju je bil pes. “Zakaj si tako pozen, ko pa si eden izmed najboljših plavalcev”, ga je začudeno vprašal cesar. “Voda je bila tako čista in prijetna, da sem si moral privoščiti kopel”, je pojasnil pes. Nagrada zanj je bilo enajsto mesto v tej nebeški dirki.
Tako je v živalskem krogu ostalo le še zadnje, dvanajsto mesto. Cesar se je že spraševal, kdaj bo zadnji izbranec prišel. In končno je zaslišal prašičje kruljenje. “Ti si si pa vzel dolgo časa, da si prečkal tole reko”, je pripomnil cesar. “Bil sem lačen, zato sem se ustavil in jedel”, je odgovoril prašič. “Po kosilu pa sem bil tako utrujen, da sem kar zaspal”. “Vseeno si dobro opravil”, je rekel cesar, “zadnje leto v živalskem krogu bom poimenoval po tebi”.
A le kaj se je zgodilo z mačko, ki jo je podgana porinila v vodo? Končno se je privlekla na breg, ko se je dirka že zaključila. Počutila se je izdano in prevarano, ker jo je podgana, s katero sta se do takrat zelo dobro razumeli, porinila v vodo. Od tega dogodka dalje mačke in podgane nikoli ne morejo več biti prijateljice.
In tako je nastal ta živalski krog, po katerem so Kitajci prešteli že tisoče let.
